Na Kaj Morate Biti Pozorni Pri Nakupu Psa?
1. ODLOČITEV, PES DA ALI NE?
Odločili ste se, da boste svoj dom delili s kužkom. Upam, da ste si, pred samim prihodom štirinožnega nadebudnega mladička, odgovorili na nekatera izjemno pomembna vprašanja ali poiskali nasvet bolj izkušenega kinologa.
2. VPRAŠANJE PRED PRIHOD PSA?
Pes da ali ne? Bodite popolnoma iskreni do sebe in odgovorite na vprašanja:
• Se radi sprehajate v dežju, snegu, soncu, vetru?
• Ste pripravljeni prilagoditi svoje počitnikovanje, se sprijazniti z dejstvom, da ne boste povsod zaželeni, da se bo marsikdo obregnil ob vas in vašega psa, saj ne glede na to kako lepo je vzgojen, še zmeraj mora opravljati potrebo?
• Veste, da lahko v začetku trpi tudi stanovanje/hiša, saj je psa šele potrebno naučiti sobne čistoče, menjava zobovja pomeni silovito grizenje rok, oblačil, čevljev, pohištva, torej vsega v kar se da ugrizniti?
• Ste pripravljeni na vsakodnevno čiščenje s sesalcem in krpico, saj veste, dlake?
• Znate svojo ljubezen in pozornost mojstrsko porazdeliti med več ljudi in psa?
• Boste našli dovolj časa, da boste kužka vzgojili v prijetnega sopotnika in nato skozi vse njegovo življenje naučeno obnavljali in dograjevali?
in to je zgolj začetek...
Sledi velika odločitev, ki bo zaznamovala vaše življenje za naslednjih štirinajst, malo manj ali malo več, let.
Pasma DA ali NE?
Zelo pametno storijo tisti, ki izbor pasme psa ne prepustijo golemu naključju. Med toliko pasmami se skoraj za vsakega najde njemu primerna ali pisana na kožo. Pri izboru pasme naj bi bili pozorni predvsem na to, kaj od bodočega mladička pričujete. Želite psa, ki vas bo spremljal na dolgih sprehodih v naravi ali takšnega, ki vas bo spremljal pri večurnih tekih, morda potrebujete manjšega psička za družbo, čuvaja, ki vas bo opozarjal na vsiljivce, želite vztrajnega delovnega psa. Ni univerzalnega kužka, ki bi imel v sebi enako močno izražene vse te in še ostalih nešteto lastnosti. Vsakdo mora, pred nakupom psa, dobro premisliti svoj izbor in poznati svoja pričakovanja, se po potrebi posvetovati s strokovnjaki, tako ne bo pozneje nepremostljivih razočaranj in zapuščenih psov. Če se odločite izbrati zapuščeno siroto v zavetišču je to vsega občudovanja vredno, vendar se dobro pozanimajte o morebitnih izkušnjah takšnega psa, saj so le te oblikovale njegov značaj in dojemanje okolice. Lahko pa nekega dne ugledate majhnega kužka, ki nima rodovnika, njegovih staršev niso načrtno parili in se odločite, da bo vaš. Ponosno ga odnesete domov. Prav ste storili, vendar se ne pozabite informirati o starših vašega mladička, saj boste tako vsaj približno vedeli kaj pričakovati v velikosti, dolžini dlake in seveda značaju psa.
Vzreditelj ali nevzreditelj?
Če ste se odločili za nakup psa z rodovnikom boste zagotovo obiskali vzreditelja skrbno izbrane pasme, kajti samo tu dobite psa z rodovnikom, ki ga nato lahko tudi razstavljate.
Če boste kupili psa izven meja Slovenije vam mora vzreditelj dati 'izvozni' (eksportni) rodovnik s katerim psa lahko vpišete v Slovensko rodovno knjigo (tisti, ki kupite rodovniškega psa v Sloveniji imate slovenski rodovnik), ga peljete na razstavo, kjer pridobite oceno zunanjosti in nato še na vzrejni pregled, kjer določajo vzrejno vrednost vašega psa.
Vzreditelji se med seboj zelo razlikujejo. Dobro premislite, kje boste kupili psa. Naj ne bo vaša orientacija zgolj cena ali priznano ime. Pozanimajte se in oglejte si, kje mladiči rastejo, kako so negovani, koliko se z njimi ukvarjajo, kakšno hrano jim dajejo, ali so cepljeni, imajo odpravljene gliste in bolhe. Tudi nekateri nevzreditelji (ljudje, ki vam ponujajo čistokrvne pse, vendar brez rodovnika ali pa imajo mešančke) niso zmeraj napačni. Naj veljajo enaki kriteriji kot pri vzrediteljih. Vsekakor pa vam moram odsvetovati nakup psa pri trgovcu bolje preprodajalcu psov. To so ljudje, ki imajo na izbiro celo vrsto mladičev različnih pasem, ki navadno živijo v nevzdržnih pogojih.
Nikoli ne kupite psa, ki nima odpravljenih glist in ni vsaj enkrat cepljen (cepljen kuža mora imeti knjižico v katero veterinar vpiše cepljenje), ni pravilno hranjen in ni živel v tesnem stiku z ljudmi! Psi, ki jim je v rani mladosti odvzeta človeška družba lahko trpijo za čustvenimi in psihičnimi travmami vse svoje življenje.
Kaj mora kužka pričakati v novem domu?
Najbolje je, da kužka prinesete domov v času dopusta ali v petek. Tako boste lahko nekaj dni ves čas prisotni in kuža ne bo čutil tolikšne odtujenosti. Po kužka pojdite v njegovem sedmem tednu starosti, saj v tem obdobju psi najlažje prenašajo odhod v novo okolje. Ni pomembno v katerem letnem času prineseta mladička v nov dom. Morda je preprosteje v pomladnem in poletnem času, ker preživite več časa zunaj in ga hitreje privadite na sobno čistočo. To pa je tudi vsa prednost. Še pred prihodom psa se morate odločiti kje bo kuža bival, na prostem ali v stanovanju/hiši. Če bo kuža zunaj mora imeti pesjak z dobro izolirano hišico ali prostor kamor se lahko umakne pred možnimi neprijetnostmi. Še zmeraj morate psa voditi na vsakodnevne sprehode, kajti vrt ne zamenja sprehoda.
Psi, ki živijo v stanovanju niso ubogi, če jim skrbnik nudi dovolj gibanja. Pred prihodom psa morate natančno vedeti kje v stanovanju se bo kuža smel gibati. Morda mu boste dovolili, da ima vstop v vse prostore, tudi na posteljo, fotelj, kar ni nič narobe, kadar ste vi tisti, ki to psu dovolite (na kavč greš kadar jaz to dovolim). Kuža mora vedeti, da ima dostop do privilegiranih stvari v stanovanju zato, ker je to vaša dobra volja.
Bodite pozorni tudi na to, da mladički radi grizejo. Kadar morajo preživeti veliko ur sami se lahko tudi ponečedijo v stanovanju. Svetujem, da mladega psa omejite v gibanju kadar vas dalj časa ne bo doma. Hkrati mu ponudite različne žvečilke ali miselne igračke na katerih bo sproščal energijo.
Določiti morate kdo bo psa hranil, vodil na sprehod, ga vzgajal, učil, negoval. Najbolje je, da sodelujejo vsi družinski člani po svojih zmožnostih. Tu velja opozorilo, da morajo VSI DRUŽINSKI ČLANI, KI SE S PSOM UKVARJAJO, Z NJIM RAVNATI NA ENAK NAČIN.
Najpomembneje pa je, da se morajo vsi v družini strinjati s prihodom novega člana – psa.
Mladička mora pričakati tudi posodica za hrano, vodo, suha hrana ali hrana iz pločevinke, povodec, ovratnica, igrače, žvečilke.
3. PRIHOD PSA
Gremo po psa...
Leglo mladičkov naj bi si ogledali preden pridete po svojega kužka. Ko izberete katerega psa iz legla želite si ga nekako označite (ovratnica), povprašajte o zdravju psa (ali so odpravljene gliste, je cepljen), dednih boleznih (kolčna in komolčna displazija, božjast, slepota), s čim ga hranijo, o prednikih. Kadar greste po psa z avtomobilom naj bo z vami spremljevalec, ki bo imel v času vožnje kužka v naročju. Če je pot dolga se večkrat ustavite, dajte psa na prosto (naj bo ves čas na povodcu), ponudite mu vodo (ne hrane) in se z njim pomirjujoče pogovarjajte (vendar pazite da ne silite pretirano v psa, kajti kuža bo dobil občutek, da se dogaja nekaj, kar bi utegnilo biti zanj nevarno in njegov nemir se bo stopnjeval – morda bo bolje, da njegovo negotovost ignorirate).
Pa smo doma...
Morda bo prva noč nemirna. Zna se zgoditi, da mladiček pogreša bratce, sestrice in mamo. Dobro ste naredili, če ste imeli pri vzreditelju odejico ali krpico, ki se je navzela vonja po leglu. Sedaj jo pogrnete tam, kjer želite, da kuža spi. Zraven položite še budilko, ki s svojim tiktakanjem spominja na bitje maminega srca. Prostor za spanje je lahko košara, vaša postelja, hišica na vrtu.
V primeru, da imate kužka v košari zraven postelje, na hodniku, morda v kopalnici in kuža presunljivo cvili (v primeru, da mora na potrebo se seveda pridno vstanete iz tople postelje), vi pa ne želite, da kuža spi z vami v postelji, se ga ne smete usmiliti. Raje glejte v strop in štejte zvezde.
Matjaž & Alenka
